Pot me je ob avstrijsko-slovenski meji sicer vodila že pred dvema tednoma, ko sva se za časa polne lune z Davidom odločila za krožno turo čez Golico do Rožce z izhodiščem (in sestopom) v Planini pod Golico. A tistemu vzponu v resnici bolj pritiče izraz tavanje, saj je bila zaradi goste megle sled, ki jo je zabeležila gps ura, precej podobna tisti, ki je sicer značilna za nabiralce gob.

Tokratni vzpon je bil seveda popolnoma nekaj drugega. Pobeg iz megle, v katero je že lep čas zavita naša prestolnica, na enega izmed najlepših vrhov Karavank je bil pravi balzam za oči in pljuča. Pot do 2143m visoke Kepe, ki je speljana po samem robu grebena, je resnično čudovita. Na eni strani lahko občudujemo severna pobočja Julijcev in mogočno triglavsko steno, na drugi strani pa nam pogled ponese čez Avstrijsko Koroško vse tja do Visokih Tur in Grossglocknerja.

Prav je torej, da je taista pot osrednja nit tokratnega izbora fotk.

IMG_2083
IMG_2086
IMG_2093
IMG_2095
IMG_2099
IMG_2090