Sleepless in Ljubljana
Oče. Mož. Jadralec. Hribolazec. Tekač. Fotograf. Geolovec. Digitalni entuzijast. Nočna ptica.
No, pa smo spet doma. Pri urejanju fotk in pisanju bloga. V Londonu sem že povsem domač, tako da se vsakič težje spomnim, kaj bi lahko novega povedal. Ja, začel bom seveda pri koncertu, zaradi česar smo se tudi odpravili na Otok.
Najbrž ste že siti hvalospevov, ki smo jih lahko v zadnjem času poslušali na račun obeh koncertov v Zagrebu. A kaj ko sem bil nad videnim (in slišanim) tako navdušen, da moram še jaz pristaviti svoj lonček. V zadnjih letih sem bil prisoten na že kar lepem številu dogodkov, s katerimi lahko povlečem vzporednice, in priznati moram, da je bil tokratni koncert definitivno na vrhu. Čeprav se mojemu glasbenemu okusu bolje prilegajo melodije malce trših rockerjev, pa sta 90.000-glava množica in scenska postavitev na Wembleyu pričarali vzdušje, zaradi katerega sem dobri dve uri komaj krotil kocine. Da ne bo pomote – tudi U2 so svojo vlogo opravili perfektno. Pošteno povedano, bolje kot sem pričakoval. Pri ogledu posnetkov iz Barcelone in nekaterih drugih krajev, ki so jih obiskali pred Londonom, mi je vse skupaj malce smrdelo na rutino, a sem se nato prepričal ravno v nasprotno. Bono in druščina so svoj status legend podkrepili z veliko mero energije, ki so jo vložili v petkov večer.
Set list:
Breathe
No Line On The Horizon
Get On Your Boots
Magnificent
Beautiful Day
Elevation
I Still Haven’t Found What I’m Looking For
Stuck In A Moment (You Can’t Get Out Of)
Unknown Caller
Unforgettable Fire
City of Blinding Lights
Vertigo
I’ll Go Crazy If I Don’t Go Crazy Tonight (Remix)
Sunday Bloody Sunday
Pride (In The Name of Love)
MLK
Walk On
Where The Streets Have No Name
One
Mysterious Ways
Encore:
Ultraviolet
With Or Without You
Moment of Surrender
In kje so v tej zgodbi Queen? U2 so s petkovim koncertom postavili rekordno udeležbo novega Wembleya, na njegovem predhodniku, ki so ga podrli leta 2003, pa so za podoben spektakel poskrbeli angleški rockerji, na čelu z žal že pokojnim Freddiejem Mercuryjem. Njihov nastop na Live Aidu iz leta 1985 in koncertna turneja Magic Tour leto pozneje sta se vpisala v zgodovino rock glasbe z zlatimi črkami. Generacije, ki smo zamudile njihove nastope v živo, se moramo tako zadovoljiti z vinilnimi, CD in DVD ploščami. Sami smo izbrali še tretjo pot – ogled mjuzikla We Will Rock You, ki je s svojimi osmimi leti in 2200 ponovitvami ena večjih atrakcij Londonskega West Enda. Predstavo so pripravljali celih šest let, osrednja zgodba pa je ovita v 32 pesmi Queenov. Mislim, da sem povedal dovolj…
Še na kratko o dopoldnevih. Petkovega smo preživeli v galerijah – upošteval sem Matjažev nasvet in boljšo polovico zvlekel v National Portrait Gallery in The Photographers’ Gallery – sobotnega pa preležali v Hyde Parku.
