Sleepless in Ljubljana
Oče. Mož. Jadralec. Hribolazec. Tekač. Fotograf. Geolovec. Digitalni entuzijast. Nočna ptica.
Skrajni čas je že, da tudi tale blog odenem v spomladanske barve. Sneg se je namreč že davno tega umaknil pisani pokrajini, malce dlje je vztrajal le še tule.
Prvim zimskim vzponom na naše dvatisočake sem za piko na i dodal še polnočni vzpon na Stol ob spremstvu strica Davida in tete lune, nato pa sem počasi že pospravil dereze in na plano potegnil kopalke. Trojček praznikov je namreč prinesel malce daljši oddih, ki smo ga s pridom izkoristili za skok na morje.
Spokojno ozračje in svež zrak sta precej spominjala na obiske gora, spremenili so se le fotografski motivi. Snežno bela pobočja in sive skalnate vrhove so tako zamenjale žive barve ponovno prebujene narave.
Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez kičastih sončnih zahodov.
Tale zadnji mi je še posebej pri srcu. Vanj sem namreč zadovoljno zrl po tem, ko sem uspešno pretekel svoj prvi polmaraton. Toliko o dopustu…
